Splošni namen
Da bi bili vsi delavci deležni spoštovanja, da bi bile zavarovane njihove pravice in da bi brezposelni dobili možnost prispevati k skupnemu dobremu.
Spričo gospodarskih teženj v našem času in stisk na področju zaposlovanja je potrebno ponovno poudariti: delo je bistvenega pomena za družbo, za družine in posameznike. Delo neposredno zadeva človeško osebo, njegovo življenje, svobodo in srečo. Primarna vrednost dela je v tem, da človeka osebnostno izpolnjuje, razvija njegove prirojene talente ter intelektualne, ustvarjalne in fizične sposobnosti. Območje dela torej ne zajema samo dobička in ekonomskih učinkov; namen dela je v prvi vrsti usmerjen v človeka samega in njegovo dostojanstvo. Človekovo dostojanstvo je najtesneje povezano z delom. Vsak brezposeln ali neustrezno plačan delavec je dejansko močno izpostavljen možnosti, da se bo znašel na robu družbe in bo postal žrtev družbene izločenosti. Brezposelni zlahka zdrkne v stanje trajnega malodušja in brezvoljnosti.
Težek problem brezposelnosti, ki je prizadel mnoge evropske države, je posledica ekonomskega sistema, ki ni več sposoben ustvariti dela, ker je v središče postavil malika, imenovanega denar. Zato so politične, socialne in gospodarske strukture poklicane, da se zavzemajo za drugačen pristop, osnovan na pravičnosti in solidarnosti. Solidarnost ni preveč priljubljen pojem, ker zahteva, da se vsi člani družbe nečemu odpovejo in sprejmejo skromnejši življenjski slog zato, da pomagajo potrebnim.
Dragi bratje in sestre, nikoli ne opustite upanja na boljšo prihodnost. Borite se zanjo. Prosim, ne pustite se ujeti v past pesimizma. Če bo vsak izpolnil svoj delež, če bo vsak v središče postavil človeško osebo - ne denar - in njeno dostojanstvo, če se po navdihu evangelija med nami okrepi duh solidarnosti in bratstva, potem se bo ta močvara težke krize dela umaknila v preteklost.
Papež Frančišek, 20. marec 2014
Slovenski namen
Da bi ohranjali in krepili zdravo narodno zavest.
»Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je, dete, pestovala.« Ko se družine razvijajo na nek naraven, sproščen način, se ta narodna zavest sicer razčiščuje, toda vedno ostaja del naše osebnosti. Kdor to naravno narodno zavest izgublja, se prej ali slej zave, kaj pravzaprav izgublja. Veliko, sveto dobrino. Potem pa se spet razveseli vsega, kar ga spominja na veliko narodno družino, v katero nas je Bog postavil. Smo pač člani tega določenega naroda in ne kakšnega plemena na neki drugi celini.
Velik buditelj te narodne zavesti je bil škof Anton Martin Slomšek. Škofijo je iz Avstrijske Koroške prestavil v slovenski Maribor, dal nam je narodne pesmi in nedeljsko šolo v slovenskem jeziku, v katerem je tudi pisal knjige za svoje »ljube Slovence«. Opozarjal nas je: Sveta vera bodi vam luč in narodni jezik ključ do prave narodne omike.
Lokacija:
