Splošni: ZA TISTE, KI IMAJO ODGOVORNOST V EKONOMIJI
Da bi načrtovalci in izvajalci svetovne ekonomije imeli pogum reči ne ekonomiji izključevanja in bi odpirali nove poti.

Ekonomski pogled, ki je izključno usmerjen na profit in materialno blaginjo, je nezmožen pozitivno prispevati h globalizaciji, ki pospešuje celostni razvoj narodov po svetu, pravično porazdelitev virov, zagotovljeno dostojno delo ter rast privatnih iniciativ in lokalnih podjetij.

S papežem Frančiškom so se 13. maja 2016 srečali udeleženci mednarodnega simpozija o podjetništvu in premagovanju revščine.

»Poleg takojšnjega in praktičnega zagotavljanja materialne pomoči tem našim bratom in sestram, je mednarodna skupnost poklicana izoblikovati dolgoročne politične, socialne in ekonomske odgovore na problematike, ki presegajo narodne in celinske meje ter vključujejo celotno človeško družino,« je poudaril papež.

Po Frančiškovih besedah boj proti revščini ni samo ekonomski problem, ampak je predvsem moralni problem, ki »poziva h globalni solidarnosti in k razvoju pravičnejšega pristopanja k potrebam in hrepenenjem posameznikov in narodov po vsem svetu«. Simpozij, ki ga je pripravila Fundacija Centesimus Annus - Pro Pontifice, je zato še posebej prikladen. S tem ko črpa iz bogate dediščine družbenega nauka Cerkve, iz različnih zornih kotov raziskuje praktične in etične implikacije sedanje svetovne ekonomije, obenem pa išče temelje za ekonomsko in poslovno kulturo, ki bo bolj vključujoča in spoštljiva do človeškega dostojanstva. Kot je večkrat poudaril sveti Janez Pavel II., se ekonomske dejavnosti ne more izvajati v institucionalni in politični praznini. Obsegati mora »bistveno etično komponento« in vedno »služiti človeški osebi in skupnemu dobremu«.

Ekonomski pogled, ki je izključno usmerjen na profit in materialno blaginjo, je nezmožen pozitivno prispevati h globalizaciji, ki pospešuje celostni razvoj narodov po svetu, pravično porazdelitev virov, zagotovljeno dostojno delo ter rast privatnih iniciativ in lokalnih podjetij. Ekonomija izključevanja in neenakosti, je nadaljeval papež, je pripeljala do še večjega števila razdedinjenih in odvrženih oseb, kot da bi bile neproduktivne in nekoristne. Posledice so vidne tudi v bolj razvitih družbah, kjer naraščanje odstotka revščine in socialno propadanje prinašata vrsto nevarnosti za družine, za srednji razred, predvsem pa za mlade. Frančišek je ponovno opozoril na veliko brezposelnost med mladimi, kar je po njegovem prepričanju »škandal h kateremu bi bilo treba pristopiti predvsem v ekonomskem smislu«, a prav tako kot k »družbeni bolezni«, kajti mladi so oropani upanja, njihovi veliki viri energije, ustvarjalnosti in intuicije pa so zapravljeni.

Sveti oče je ob koncu nagovora izrazil upanje, da bi simpozij prispeval k nastajanju novih modelov ekonomskega napredka, ki bodo bolj neposredno naravnani na skupno dobro, vključevanje in celostni razvoj, rast zaposlitve in vlaganje v človeške vire. Spomnil je na drugi vatikanski koncil, ki je pravilno poudaril, da ekonomska, finančna in poslovna dejavnost za kristjane ne sme biti ločena od dolžnosti, da se bojuje za izpopolnjenost zemeljskega reda, ki pa je v skladu z vrednotami Božjega kraljestva. Papež je zbranim dejal, da so poklicani služiti človeškemu dostojanstvu in graditi svet pristne solidarnosti. »Razsvetljeni in navdihnjeni z evangelijem, s pomočjo rodovitnega sodelovanja z lokalnimi Cerkvami in njihovimi pastirji ter drugimi verniki ter moškimi in ženskami dobre volje, bo vaše delo lahko vedno prispevalo k rasti civilizacije ljubezni, ki celotno človeško družino zaobjema v pravičnost in mir,« je sklenil sveti oče.